Komaj sem čakal, da se dan začne, ker sem imel načrtovanih veliko nalog, ki sem se jih veseli.

Potem pa sem imel prometno nesrečo, v kateri hvala bogu ni bil nihče poškodovan, razen nekaj uničene pločevine.  Nesreča me je spomnila na dve pomembni načeli, ki me vodita skozi življenje.

1. načelo, mi je vcepila mama že ko sem bil majhen

Vedno je rekla:  »Vsako zlo je za nešto dobro«.

In čeprav nikoli v danem trenutku nisem videl, zakaj bi bilo nekaj slabega v resnici lahko dobro, se je nato vedno tako izteklo.

Primer, ki se ga spomnim je iz časov v prvem letniku nogometne gimnazije, ko sem se v prvem letniku poškodoval in 6 tednov nisem smel stopiti na nogo. S to poškodbo sem delno dozorel in začel razmišljati o primernejši telesni pripravi. Izboljšal sem moč zgornjega dela telesa, kar mi je dalo malenkost več samozavesti, čeprav je takrat sploh nisem imel veliko. Moja telesna priprava se je izboljšala, ampak žal, nikoli se mi ni uspelo pripraviti tako, kot bi si res želel.

No, o tem sem vsaj enkrat že govoril, v enem od mojih zapisov, kjer si lahko prebereš 10 ključnih točk, za katere verjamem, da jih mora upoštevati vsak športnik, ki si želi uspeti, vmes pa izveš tudi nekaj malega o moji karieri. (VERJAMEM, DA BI TEH 10 TOČK MORAL UPOŠTEVATI VSAK NOGOMETAŠ, KI ŽELI USPETI)

Drug primer pa je, ko sem si strgal sprednjo križno vez in ker sem imel čas, se je končno začela pisati Wagnerfit zgodba s katero je bilo ustanovljeno športno društvo. Njegov glavni namen je učinkovita in odlična telesna priprava ter dobro počutje športnikov in rekreativcev…:D To je ena najbolj pozitivnih zgodb. 🙂

No, slabih dogodkov je bilo še kar nekaj in o nekaterih trenutno še ne želim javno govoriti in sploh ne vem, če kdaj bom 😊

Če boš kaj odnesel moje današnje zgodbe si želim, da si zapomniš, da zmeraj velja, da je v vsaki slabi stvari nekaj dobrega.

Ko se ti bo zgodilo nekaj slabega, vedi, da je to zagotovo za nekaj dobro!

Ta nesreča me je opomnila, da je v življenju marsikaj bolj pomembno, kot pa dejstvo, da mogoče zamudiš za 5 minut ali pozabiš odgovoriti na kakšno sporočilo.

…no, pa vseeno ne pozabi, zamujati ni lepo in kaže na nespoštovanje ljudi s katerimi se dobiš 😊

 

2. načelo je, da sem hvaležen, ker živim!

Sploh imamo srečo, da smo živi v tem tisočletju!

Vem, da dostikrat pozabim, kakšno srečo imamo, da smo rojeni v takšnih časih in nekje na tem delu sveta. Ko so vse informacije dosegljive praktično takoj, ko lahko v roku enega leta izkusimo stvari za katere so naši starši potrebovali 10 let…

Da ne govorim o starih starših, ki so šli skozi vojne in je njihov edini cilj bil preživetje. Mi pa se lahko igramo, slikamo, v trenutku pridemo do vseh informacij. Živimo od treniranja drugih ali česa podobnega… to še pred 20 leti praktično ni bilo možno!

To je vse za danes, upam, da ti je zapis koristil in da boš na svojo trenutno situacijo gledal vsaj malo bolj pozitivno 🙂

 

Lp, Ane

P.S. Če misliš, da moraš koga od svojih bližnjih spomniti na zgornji dve načeli, prosim deli naprej 🙂